zavedanje

Voda in plastenke??

“Water is life’s mater and matrix, mother and medium. There is no life without water.”  (Albert Szent- Gyorgyi)

Verjetno si pred desetimi leti in več ni nihče predstavljal, da bomo pili navadno vodo iz plastneke. Velikokrat gre bolj za navado kot nujo, kajti voda iz pip večine vodovodpv je še vedno pitna. Vendar si lahko s pitjem vode iz plastenke delamo medvedjo uslugo. Zakaj? Zaradi kemijske sestave plastenk. Na dnu vsake od njih poiščite trikotnik s številko v sredini. To pove, kako (ne)varna je vaša plastenka.

1. PET (PETE) – Te plastenke so v večini primerov namenjene enkrati uporabi. Obstaja možnost, da izpuščajo težko kovino antimon in kemično snov BPA, ki moti delovanje hormonov. Takšne plastnke lahko izpuščajo tudi kancerogene spojine.

2. HDP (HDPE) – Gre za “dobro” plastenko, za katero obstaja najmanjša verjetnost, da bo spuščala kemikalije v vodo.

3. PVC (3V) – Ta plastika izpušča dve strupeni kemikaliji, ki motita delovanje hormonov v človeškem telesu. Kljub temu je to še vedno najpogosteje uporabljena plastika za plastenke.

4. LDPE – Plastika ne izpušča kemikalij v vodo. Kljub temu je ne uporabljamo za plastenke, večkrat jo srečamo v živilskih vrečkah.

5. PP – Še ena ” dobra” plastenka, navadno bele ali prozorne barve. Srečamo jo v obliki jogurtovih lončkih ali plastenkah za sirup.

6. PS – Plastika spušča v vodo rakotvorno snov stiren. Največkrat jo srečamo v kavnih skodelicah za enkratno uporabo ali embalaži hitre hrane.

7. PC (ali brez oznake) – To je najslabša mogoča plastika za živila, kajti izloča kemikalijko BPA. Na žalost je v plastenkah za dojenčke, športnih bidonih in posodah za shranjevanje hrane.

Plastične mase, ki ne oddajajo kemikalij v vodo so torej po točkami 2, 4, 5 ali z oznakami HDP, HDPE, LDPE ali PP. Še vedno pa je najboljše in najbolj odgovorno do samega sebe piti vodo iz steklenih embalaž.

Gre za naše zdravje, za naše življenje oziroma način življenja. Nič nas ne stane, če preverimo embalaže, ki počasi in potihoma slabijo naš organizem, in se zavestno upremo temu, bodisi z uporabo steklene flaške ali “dobrih” plastenk. Pri tem pa imejmo v mislih tisti rek, ki pravi: “Ko je človek zdrav ima 100 želja, ko je bolan pa samo eno.

Vročinski val nikakor ne popušča, zato je izrednega pomena zadosten vnos tekočine v svoje telo. V mislih imam predvsem vodo, ki je naposreden del narave in ki je dejansko edina, ki nas zares odžeja in osveži. Posledica nezadostnega vnosa tekočine v svoje telo je Dehidracija,ki  ima močan vpliv na številne fiziološke procese v telesu. Ko se enkrat znajdemo v stanju pomanjkanja tekočine, se ti procesi kvarijo drug za drugim, padajo kot domine, ki jih je med nadaljevanjem aktivnosti izredno težko, največkrat nemogoče, zaustaviti. Zato je preprečevanje dehidracije še preden se ta pojavi izrednega pomena za normalno delovanje organizma med in po vadbi.

  1. Raziskave opravljene na rekreativcih in športnikih kažejo, da je izrazit upad telesnih sposobnosti opaziti že pri izgubi 1% – 2 % telesne teže na račun telesnih tekočin. To npr. pri 60 kg težki tekačici znaša od 0,6 – 1,2 kg.
  2. Pri visokointenzivni intervalni telesni aktivnosti, pri kateri vsak interval trajaja približno minuto (npr. intervalna aerobna vadba, vadba v fitnesu itd.) je upad telesnih sposobnosti zaradi 2,5% izgubljene teže na račun telesnih tekočin lahko tudi do 45%!
  3. Upadanje telesnih sposobnosti je sorazmerno z izgubljanjem telesnih tekočin oziroma dehidracijo.
  4. Dehidracija se najhitreje pojavi v vročih klimatskih pogojih z visoko relativno vlažnostjo. To seveda ne pomeni, da dehidracija v hladnejši klimi ni mogoča; prav lahko se pojavi tudi pozimi ali med plavanjem, čeprav vročine in potenja ne občutimo tako kot pod vročim poletnim soncem.
  5. Dehidracija lahko pripelje do vročinskega udara oziroma prekomernega segretja telesa. Potenje je namreč eden od mehanizmov uravnavanja telesne temperature in če ni vode, ni potenja in s tem hlajenja telesa.
  6. Močna dehidracija lahko povzroči slabost, bruhanje in drisko, kar stanje še dodatno poslabša, saj pride do dodatnega izgubljanja tekočine iz telesa.
  7. Poleg direktnih vplivov na trenutne telesne sposobnosti, dehidracija vpliva tudi na delovanje telesa po aktivnosti, saj otežuje absorbcijo tekočin iz črevesja, zaradi česar nadomeščanje izgubljene tekočine oziroma rehidracija traja precej dlje.
  8. Močna dehidracija zmanjšuje mentalne sposobnosti športnika, kar vpliva na koordinacijo, ocenjevanje položaja itd. To lahko vodi do poškodb – npr. zvin gležnja, natrganje mišic itd.

 

Drugi izredno pomemben vidik pa je Ekološki. Dejstvo je, da se plastika, iz katere so plastenke, praktično nikoli ne razgradi in se tako kontinuirano nalaga v našem okolju. Skoraj 90 % plastenk se ne reciklira in pristanejo v našem okolju, kjer bi trajalo oz. traja tisoče  let, da se razgradijo.

Naša zavest je vse bolj velika, zavedanje o ranah Zemlje, ki jih povzročamo s svojim načinom življenja, čedalje bolj raste.

 

Ljubimo sebe in svoje telo. Ljubimo Zemljo in njeno telo.

M o r e   i n f o