resnica

Buddha, Razsvetljeni

Ustavljajte se v preteklosti, ne sanjajte o prihodnosti, osredotočite svoj um na sedanji trenutek.« (Buddha)

Vesak (Pali; Sanskrit: Vaiśākha वैशाख) je največji budistični praznik, saj se tradicionalno ponaša s praznovanjem Budinega razsvetljenstva, ponekod slišimo tudi Budin rojstni dan. Prisotne so nežno opojne energije čistosti, ki se udejanjajo skozi naša srca in misli. Dan praznovanja se določa na podlagi luninega koledarja vezanega na različne svetovne tradicije.

Buddha
Princ Siddhartha Gotama je živel okoli 540 let pr.n.š.. Ko je prvič zapustil palačo, ga je njegov kočijaž Čhanna peljal po ulicah. Prvi dan je videl starca, drugi dan bolnika, tretji dan mrtveca in četrti dan duhovnega moža.  V njegovem življeju do tedaj ni videl ničesar drugega kot lepoto in ugodje. Starost, bolezen in smrt so v njem vzbudile neskončno  bolečino, molitev in meditacija duhovnega človeka, ki ga je srečal, pa spoznanje možnosti, da doseže brezmejen mir in neskončno blaženost. Naslednji dan se je odrekel življenja v razkošju in objel življenje v odpovedovanju. Odločil se je, da bo pokončal trpljenje tega sveta in izkoreninil velikansko drevo nevednosti, ga iztrebil. Nepomičen je sedel ob vznožju Bodhi drevesa, odločen, da tudi če se njegovo telo posuši, tudi če bo trpel mraz, lakoto, žejo ali karkoli drugega, se ne premakne, preden ne dobi najvišje Modrosti. Imel je videnja življenja. Življenje užitkov, vitalnih vzgibov, spolne sile so poskušale vstopiti vanj. S svojo notranjo močjo, nepopustiljivo močjo se je boril proti njim. Meditrial je s strašansko odločnostjo. Nenadoma je bilo celotno njegovo bitje prepravljeno z lučjo. Postal je Buddha, Razsvetljeni.

 

Rekel je: »Poznam, končno poznam Resnico! Poznam pot. Poznam pot, ki premaga žalost, ki izkorenini drevo trpljenja. Od danes naprej bom služil človeštvu s svojo notranjo lučjo. Videl sem resnico in to Resnico bo doseglo vsako človeško bitje na Zemlji. Moja resnica je za vse. Moja ljubezen je za vse. Moje spoznanje je za vse. Jaz sem za vse. To je moje življenje, to moje posvečeno življenje je v prid človeštvu. Sedaj, ko imam v sebi vsepresegajočo Luč, grem v svet in bom učil druge

 

 

Šole zgodnjega budizma so učile, da je bil Buddha navaden človek, ki se je z vzrajnimi meditativnimi napori duhovno tako razvil, da se je osvobodil vseh vezi pojavnega sveta, ki jih človek zaznava s svojimi čutili (barve in oblike z očesom, zvoke z ušesom, vonje z nosom, okuse z jezikom, otipljive stvari s telesom in misli, ideje, pojme, predstave itn. z mentalom). Dosegel je popolno ugasnitev sebičnih želja, jeze in nevednosti. Takrat je bil star 35 let. Do svojega 80 leta, ko je zapusti svoje telo, je tisoče ljudi vpeljal v prakso nauka dhamme, ki je vodilo za vsakogar, ki si želi doseči popolno svobodo. Vsakdo se lahko osvobodi le sam. Buddha je samo pokazal pot s svojim zgledom – vsakdo mora sam prehoditi pot notranjega razvoja in  z lastno izkušnjo doseči osvoboditev sebičnih želja, jeze, nevednosti.

“Skozi navidezno resnico moramo prodirati, dokler ne dosežemo najvišje resnice celotne mentalne in fizične strukture. Ko izkusimo slednjo, se naučimo prenehati slepo reagirati in ustvarjati nečistosti v umu – s tem stare nečistosti naravno in postopoma izkoreninimo. Osvobodimo se vsega trpljenja in izkusimo srečo.” (S.N. Goenka)

 

Vipassana meditacija (razvoj Modrosti) ali Meditacije vztrajne pozornosti
Vipassana, kar pomeni, videti stvari take kot res so, je ena od najstarejših indijskih meditacijskih tehnik. Ponovno jo je, pred več kot 2500 leti, odkril Gotama Buda, ki jo je tudi učil kot univerzalno zdravilo za univerzalne težave, t.j. umetnost življenja.

Ta nesektaška tehnika ima za cilj popolno izkoreninjenje mentalnih nečistosti in kot posledico tega najvišjo srečo – popolno osvoboditev. Njen namen je v osnovi pozdraviti človeško trpljenje. Vipassana je pot samo-preobrazbe s pomočjo samo-opazovanja. Osredotoča se na globoko povezanost uma in telesa, ki jo lahko neposredno izkusimo z disciplinirano pozornostjo na fizične senzacije (občutke). Ti tvorijo živost telesa in so stalno povezani z umom ter pogojujejo njegovo živost. Gre za samo-raziskovalno, na opazovanju utemeljeno potovanje do skupnega izvora uma in telesa, ki raztopi nečistosti uma in ima za posledico uravnotežen um, poln ljubezni in sočutja.
Naravni zakoni, ki upravljajo z mislimi, čustvi, razsojanjem in občutki posameznika, postanejo jasni. Skozi neposredno izkušnjo razumemo naravo rasti ali nazadovanja posameznika ter način na katerega proizvajamo lastno trpljenje ali pa se ga osvobodimo. Življenje postane polno povečanega zavedanja, večjega stika z realnostjo, samonadzora in miru.
Več o tem si lahko preberete na povezavni http://www.si.dhamma.org/

Nekaj besednih utrinkov iz jesenskega obiska Vipassane v Italiji. …Prve tri dni smo pozornost usmerjali v malo področje med nosnicami in zgornjo ustnico. Pozorno opazovanje občutkov in zaznave na tem malem področju. Ko so se pojavile misli, predstave našega mentala, smo pozornost vztrajno vračali na področje med ustnicami in nosom.
Naslednjih sedem dni smo opazovali delček za delčkom svojega telesa od temena do prstov na rokah in stopalih. Pozorno smo opazovali najprej površino telesa, centimeter za centimetrom in pomikali svojo pozornost od glave do stopal  in nato od stopal do glave. Kasneje smo zazanvali vse večje površine telesa in spuščali tok od zgoraj navzdol in obratno. Zaznavo smo poglobili v notranjost svojega telesa, del za delom, od glave do stopal, od stopal do glave. Zaznavali smo občutke in dogajanja v telesu. Od finih, nežnih vibracij, do grobih vibracij oz. bolečin. Pomembno je,  da se ne navezujemo na prijetne občutke in ne odbijamo neprijetnih. Pomembno je, da se zavedamo, da je vse ANICCA, vse nastaja in mineva.

ANICCA! Tako bolečina, kot božanski občutki – vse nastaja in mineva, se rojeva in umira. To zavedanje nam pomaga, da se ne navezujemo na kvaliteto občutka. Občutek le zaznamo, opazujemo, sprejmemo.

Sama veliko meditiram in vodim meditacije Jaz sem. Tehnike Vipassana doma zaenkrat še ne izvajam redno, anapano redno uporabljam. Vsak trenutek se zavedam ANICCE, miru in ljubezni. Tako živim in lepo mi je! Srečna sem! Vipassana je v meni prebudila Budino zavest, prav kakor je leta nazaj Refleksoterapija prebudila Kristusovo zavest, Joga zavest BabaĐija in ostalih joginov, Nauk Jaz sem pa zavest ascenidranih mojstrov in zavedanje Boga. Gre pravzaprav za veliko spoznanje, da se ne navezujem na like, temveč na kvaliteto energije, ki jo oddajajo.

Namaste (moja duša se priklanja vašim dušam in vas sprejema takšne kot ste)!

Z ljubeznijo!

Iris&Bojana

 

M o r e   i n f o